V starem Egiptu je bil česen tako priljubljen, da so ga dali na seznam stvari, ki jih bodo potrebovali v onostranstvu.

Za preprečevanje bolezni, za okrepitev imunskega sistema in upočasnitev staranja organizma, se priporoča vsakodnevno jemanje svežega česna.

Česen je ena od najstarejših vzgajanih kultur, ki prvotno prihaja iz srednje Azije in se že več kot 4000 let uporablja ne samo kot vedno dobrodošla začimba različnim jedem, ampak tudi kot zelo zdravilno sredstvo.

Česen skozi zgodovino

Česen je znan kot naravni antiseptik in antibiotik ter je že od nekdaj prisoten v naravnem zdravilstvu za preprečevanje, zdravljenje in lajšanje različnih tegob, njegova uporaba je bila (in ostala) še posebej priljubljena na Kitajskem, v Indiji in v južni Evropi.

V starem Egiptu je bil tako priljubljen, da so ga faraoni dali na seznam stvari, ki bi jih potrebovali v onostranstvu. Bila je tudi navada, da so ga podarjali kot znak pozornosti. V starih zapisih pa  je omenjeno, da je do prve stavke v zgodovini prišlo prav zaradi česna. Namreč, ker  so sužnje pri gradnji piramid prikrajšali za česen, so demonstrativno prenehali z delom. V antični Grčiji pa so ga največ predpisovali pri pljučnih boleznih, toda zaradi njegovega neprijetnega vonja je bil obisk božjega hrama po njegovem zaužitju, prepovedan.

S česnom so se skozi stoletja izpirale gnojne rane in čiri, zdravila se je kolera in glavobol, prehlad, kašelj, vnetje pljuč, bronhitis in tuberkuloza, z njim so odstranjevali različne črevesne zajedalce. Česen so uporabljali tudi v boju proti staranju, odganjanju insektov in vampirjev ter pri ljubezenskih zadevah, z njim so zdravili tudi impotenco.

V novejšem času, vzporedno s popularizacijo alternativnih načinov zdravljenja, še posebej z rastlinami, je česen postal ena bolj priljubljenih zdravilnih rastlinin in s tem tudi objekt mariskatere znanstvene raziskave, ki so v veliki meri potrdile  njegovo vsestransko zdravilnost, ki je v naravnem zdravilstu že od nekdaj znana.

Zdravilne sestavine in lastnosti česna

Podzemna lukovica česna (Allium sativum), rastlina iz roda lilij, ne vsebuje samo izredne začimbne lastnosti, ampak tudi zdravilne. Česen vsebuje eterično, hlapljivo olje z alinom, snovjo, ki se pri rezanju ali s stiskanjem razgrajuje v alicin, ta mu daje specifično vonjavo, in  tudi razgrajuje maščobe in deluje antibakterijsko. Med sestavine česna štejejo tudi vitamine A, B1, B2 i C, celoten niz mineralov, kalij, kalcij, magnezij in fosfor, ter elemente v sledeh kot so baker, kobalt in mangan, kot tudi druge sestavine, med katerimi so saponini, flavonoidi, glukozinolati in fenolske kisline.

Zdravilne lastnostni česna, ki so znane že od nekdaj, brez dvoma potrujejo tudi številne znanstvene raziskave, kar uvršča to rastlino na pomembno mesto v sodobni fitoterapiji oz. zdravljenju z rastlinami.

Česen upočasnuje rast bakterij in jih uspešno uničuje, kot tudi gljivice in viruse ter je zelo učinkovit kot sredstvo proti prehladu in nahodu, potem pa še za različna gljivična obolenja kože in proti črevesnim infekcijam.

Pozitivno zelo vpliva na kri in ožilje. Z rednim jemanjem vpliva na prekrvavitev in lajša pretok krvi ter znižuje povišani krvni pritisk in povečane vrednosti maščob v krvi. Prav tako preprečuje nalaganje trombocitov in nastajanje krvnih strdkov ter tako zmanjšuje nevarnost možganske kapi, srčnega infarkta in tromboze. Posebno učinkovit je pri zmerno povišanem krvnem pritisku in holesterolu v krvi. Raziskave namreč kažejo, da se je pri preiskovancu z omenjeno diagnozo, že po rednem zaužitju okoli 2 g svežega česna dnevno v štirih mesecih krvni pritisk normaliziral, povečani holesterol v krvi pa zmanjšal za 12%.

Sestavine, ki jih vsebuje, še posebej alicin, uspešno razgrajujejo maščobe, ki se nalagajo na stenah arterij in se z redno prisotnostjo česna na jedilnem listu lahko prepreči pojav arteroskleroze.

Česen deluje tudi antioksidacijsko in na ta način učinkovito ščiti organizem pred uničujočim delovanjem prostih radikalov, ki enostavno rečeno, zdrave celice spreminjajo v obolele in povzročajo različna rakasta obolenja. Na primer, na temelju pridobljenih rezultatov zelo obsežne ameriške raziskave, ki je združila dvajeset mednarodnih študij, je dokazano, da se z vsakodnevnim zaužitjem med 3,5 in 28 g česna, ali svežega ali pa v hrani, zmanjšuje nevarnost raka črevesja za 75%, raka želodca pa za 50%. Potemtakem, ob že dokazanem pozitivnem vplivu na delo želodca in prebave na sploh, poleg spodbujanja prebave, ki lajša napihnjenost in krče, česen še dodatno ščiti omenjene organe tudi pred škodljivimi boleznimi. Poleg tega, da lahko prepreči pojav škodljivih obolenj, ima česen tudi citostatično delovanje. Razsikave so namreč pokazale, da uničuje rakaste celice levkemije.

Poleg vsega naštetega ima česen na splošno blagodejen vpliv na imunski sistem, upočasnjuje staranje organizma, povečuje odpornost pred infekcijami ter pospešuje izločanje škodljivih snovi iz organizma. Česen je eden  najbolj učinkovitih naravnih antibiotikov, še posebej se izkaže v borbi z e.coli in stafilokoki. Pospešuje izločanje urina, uporablja se pri bronhitisu, preprečuje prehlad, z zunanjo uporabo pa se lahko ublažijo tudi revmatične bolečine.

Zaradi svojih lastnosti se priporoča vsem, ki dajo na svoje zdrvje, še posebej starejšim osebam in kadilcem.

Priporočene dnevne količine

Z namenom, da bi preprečili različne bolezni, olajšali ali zdravili blažje simptome, posebno za ojačanje imunskega sistema in upoščasnitev staranja, se priporoča trajno in vsakodnevno zaužitje izključno svežega česna (s termično obdelavo v procesu kuhanja se zdravilna vrednost česna zmanjšuje!) ali farmacevtskih preparatov na bazi olja, praška ali ekstrakta česna.

Česen je priljubljena zdravilna rastlina in s tem objekt številnih znanstvenih raziskav, ki so v veliki meri potrdile njegov vsestranski zdravilni učinek.

Strokovnjaki priporočajo dnevno količino, ki naj bi znašala od 2 do 5 g svežega česna, 0,4 do 1,2 g česna v prahu, 2 do 5 mg česnovega olja, ali pa 300 do 1000 mg ekstrakta česna.

Če se dnevna doza zdravilnih sestavin črpa iz svežega česna, je dobro vedeti, da se tista vredna snov - alicin - razgrajuje šele po mehanski obdelavi in da se česen neposredno pred uporabo mora iztisniti ali narezljati.

Naprijeten vonj, za katerega je tudi »odgovoren« alicin, se lahko zmanjša z zaužitjem svežih lističev petršilja ali mete, jabolk, mleka, limone ali pa z žvečenjem nekaj kavnih zrn. Vonj se lahko nevtralizira na način, da se pred uporabo, še neolupljen česen zelo kratko pogreje v mikrovalni pečici.